SPLIT, 31.10.2009

Lep pozdrav!

Končno še nekaj besed v slovenskem jeziku. Da malo obarvamo ta naš
blogg in da tudi vi lahko kaj preberete. :)
Po velikih jesenskih izkušnjah sva z Rogerjem prišla v Split k mojim,
sedaj najinim, prijateljem.
Zame se je drugi del poti, po počitku v Sloveniji, pričel na otoku
Krku. Iz Krka na Rab, iz Raba pa v Jablanac, kjer sva želela pričeti
najin podvig na Velebit. Ker nama burja tega ni dopuščala, sva se za
par dni odpravila na otok Iž. Tam sva v varnem zavetju dobrih
prijateljev, kjer sva se tudi spoznala, počakala na dobro vreme. Takoj
ko je bilo to mogoče, sva pogumno švignila severnemu Velebitu naproti.
Po nekaj urnem vzponu, naju je presenetil sneg, kateri bi se naj že
stopil. Prespala sva v planinski koči, kjer so naju seznanili z
nadaljno vremensko napovedjo. Ni bila dobra in tudi naslednji dan je
bilo deževno. Počakala sva. Kako je bilo možno, sva se spustila do
Jadranske magistrale in se odpeljala do Starigrada-Paklenice. Še
enkrat sva se poizkusila potepati po Velebitu. Tokrat nama je uspelo.
Tri dni je vreme zdržalo in te tri dni naju je prelepa planina
gostila. Neverjetno kaj vse se skriva tam: skale, gozdovi (bukovi,
hrastovi,...), travniki, rdeča zemlja, rjava, vijoličasta, sneg,
sonce, voda, oblaki,..divji konji, polhi, ris, volk, medved,....Vsak
dan ti ponuja prečudovite in nenavadne razglede. Občutila sva tudi
nepredvidljivost jesenskega vremena. Tam nihče ne zna napovedati
vreme. Če pa že, pa je narobe. Spreminja se hitro.
Zadovoljna in utrujena sva se odpravila na otok Iž-spet. Roger je šel
hitro dalje, jaz pa sem se malo razbolela in sem počivala.
Srečala sva se tukaj, v Splitu. Preživeli smo nekaj lepih dni skupaj.
V četrtek je šel dragi na Korčulo, jaz se mu pridružim danes.
Pot do Dubrovnika bo potekala po Pelješcu.
Veseliva se Dubrovnika, kajti tam naju čaka presenečenje. Pa več
prihodnjič o tem.